Branko Sosič

Smo sredi meseca, ki mu pravimo september, a na bolj domačijskih koledarjih lahko preberemo starodavno ime kimavec.

O kimavcu pojasnjuje spletni slovar Fran takole:

kimavec -vca m (í)
1. slabš. kdor nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu:  2. star. september.

Od kod se je kimavec priplazil  v koledar za ime devetega meseca v letu, ni povsem jasno. V etnoloških besedilih je moč najti vsemogoče izraze in razlage, večina pa zadeva pobiranje sadja in poljščin. Sadje naj bi namreč na drevju »kimalo«, »kimala« pa naj bi tudi živina, ki jo nadlegujejo muhe, obadi in druga nadlega.

Če to prenesemo v današnji čas, bo zaradi minulih vremenskih in drugih klimatskih težav sadje bolj slabo »kimalo«, drugo pa je, kako bomo »kimali« ljudje, naša družbena skupnost, človeštvo, kako se bomo vsi skupaj otepali novodobnih obadov in mrčesa, kako bomo sprejemali iz dneva v dan mutirane koronavirusne napade.

Pri tem ne gre samo za viruse, s katerimi človeštvo živi že od pradavna, temveč za druge, v človeškem umu ustvarjene parazite in mnogotera bolezenska stanja duha in duše. Tu bodo imeli veliki in mali »kimavci« pomembno, odločilno vlogo, kajti v kimavcu se bo nakazovala in krepila misel o prihodnosti, o težavah in strahu, o obstanku posameznika ali skupnosti, o ravni obče družbene zavesti.

Kimavec se vsako leto začne z vseobsegajočim državnim dogodkom – šolo. To je najpomembnejši družbeni poseg v srčiko slehernika in z njim povezanega širšega okolja. Postopek je skoraj od cesarice Marije Terezije dalje znan in utrjen. Vso mladež je treba hkrati pod prisilo čredno vzgajati in izobraževati, da bo to pregneteno tkivo vse bolj in bolj pripravljeno za poznejšo »peko«.

Vsa znanost in neznanost vesta, da je, kot bi rekla Marija Terezija, vsak človek »unikum« (Fran to pojasnjuje: kar je nekaj posebnega, nenavadnega, izjemnega), torej bi moralo temu spoznanju slediti vse delo in skrb skupnosti. Namesto tega pa se že prvega kimavca skladno s civilizacijskim zavedanjem o »vzgoji in izobraževanju« pokažejo in utrjujejo vsi nastavki  prihodnjega oblikovanja mladih značajev – kimavcev. Več kot se jih v šolskem sistemu uspe »speči«, bolj uspešno je obvladovanje državljanov, torej večinske raje (po Franu »ekspr. revnejši ljudje, ki nimajo možnosti, pravice odločanja).

Tako oblikujejo življenje odločevalci in njim pripadajoči kimavci.

Seveda so odločevalci zelo majhna skupina. Ni jih toliko, kot je las na glavi,  No, nekoliko pretirano, kajti lahko je na glavi tudi zelo malo las. In če je med njimi zadosten del  – te že tako majhne skupine – še dokaj dobro izšolanih kimavcev, potem je epidemični čas, kakor ga doživljamo sedaj, kot nalašč za ukrepanje. Ko se te svoje priložnosti, svoje moči odločevalci zavedo in ugotovijo, da je množica dobro vzgojenih kimavcev velika, potem iz njih, odločevalcev, dan na dan »bruhajo« ukrepi, svarila, strašenje, grožnje, kazni, omejitve, osamitve …

Kimavec je res mesec pridelkov.