Branko Sosič

Ob stoletnici izida Poezij doktorja Franceta Prešerna je Slovenski knjižni zavod v  Ljubljani februarja 1946 izdal in založil dopolnjeno pesniško zbirko. Uvod in razlage k pesmim je napisal Anton Slodnjak, literarni zgodovinar in prešernoslovec, redni član SAZU.

»Življenje naravnega zdravega človeka – je pesem. Kri kroži v lepem zakonitem redu, življenjski sokovi kipe in plahnejo z rastjo in staranjem, vtisi iz narave se vrste po zmogljivosti in rasti duševne sprejemljivosti, življenjska zavest se gradi smiselno vedno širje in više, ljubezen do vsega, kar življenjsko zavest pospešuje, in sovraštvo do vsega, kar jo ovira, vse je podobno radostnemu slavospevu na življenje. Tudi življenje izven človeške narave je pesem: pomladna rast vsega živega, poletno in jesensko dozorevanje z zimskim počitkom je sozvočje enega naravnega pojava z drugim, je življenje v lepem redu, je pesem. Vse, kar moti naravni življenjski spev, ali kar ga nasiloma pretrga, bodisi bolezen v najširšem smislu besede bodisi smrt, je nesoglasje in zastoj ali pa celo konec naravne pesmi,« je Slodnjak zapisal na začetku daljšega besedila »O Francetu Prešernu in njegovih poezijah«.

»In če se spominjamo Franceta Prešerna in prebiramo ter premišljujemo njegove pesmi, se moramo zavedati, da nam je izrazil on v prvi polovici 19. stoletja, ko se je moral tudi naš kmečki narod odločiti za dejavno sodelovanje v mestnem družbenem življenju, lepoto naravnega življenjskega poteka, kakor ga je doznal slovenski človek in upodobil v svojem jeziku ter svoji narodni pesmi, in žalostno brezizhodnost evropske civilizacije in kulture tik pred njenimi smrtnimi krči, v katerih podrhtava do naših dni.«

V sklepni misli je Slodnjak povzel: »Prešernovo osebno in pesniško življenje je borba prvega slovenskega genija z družbenim in političnim suženjstvom ter s kulturno zaostalostjo, ki so oklepali naše ljudstvo. Svoboden duh in srčna milina njegovih pesmi sta izraz našega narodnega jedra in sta navduševala od Prešernovih dni do danes vse one, ki so se po Prešernovem zgledu borili z dihom ali z orožjem za to,

da koder sonce hodi,

prepir iz sveta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!«