Branko Sosič

Aprilske volitve bodo po treh desetletjih parlamentarne demokracije priložnost, da jo prebivalci Slovenije izkoristimo za splošno družbeno preobrazbo in se ob tem kot posamezniki zamislimo, v kakšni državi pravzaprav želimo živeti.
Kdor vsaj nekoliko spremlja ravnanja naših političnih »predstavnikov«, ki so se tako ali drugače dokopali do oblasti in nadvlade nad državljani, se lahko globoko v sebi vpraša, ali je ponovno pripravljen »znova voliti staro« in tako s tem domovino še bolj potiskati v brezizhodne čase.
Oblasti željne strankarske združbe so že v polnem zagonu in prerivanje za »stolčke« že nakazuje in potrjuje bistvo volilne tekme. Kakor vsakokrat bodo politične stranke, ki imajo pri volilnem »golažu« poglavitno vlogo, volivce potegnile za nos in nihče jim kasneje več ne bo mogel preprečiti prostega upravljanja z našimi življenji.
Matevž Krivic, pravnik in nekdanji ustavni sodnik, je v Sobotni prilogi Dela napisal: »Kako demokracijo, omejeno le na dan volitev, spremeniti v ‘demokracijo, ki traja’, je nadvse zahtevna naloga. … A te izboljšave demokracije so seveda lahko sprejete samo po demokratični poti, ta pa je počasna in zamudna. Toda nam se mudi – ali ne vidite, da nam že teče voda v grlo?«
Vprašanje je, kako spremeniti sedanjo demokracijo v »demokracijo, ki traja« in kaj storiti, ker se nam mudi. Rešitev vidim v novi ustavi. Táko ustavo, kot jo imamo sedaj, lahko vsakdo bere (in uresničuje), kot jo sam razumeva. In kaj se dogaja? Samovoljno »upoštevanje« določil državljani sedaj občutimo skozi najbolj grobe vladne kršitve ustave, odkar živimo v samostojni državi.
Volitve za novo ustavo bi lahko pomenile in omogočale spremembe pri preobrazbi družbe v »demokracijo, ki traja«. Če bi bila sedaj izoblikovana možnost za izbiro take spremembe in bi jo volivci vsestransko podprli, bi lahko v naši domovini zapihal svež veter, odpihnil negativne viruse in omogočil neposredno ljudsko demokracijo, ki bi temeljila na neposrednem (digitalnem) odločanju državljanov brez vsakršnih posrednikov.

Založba Sanje  je lani objavila in založila knjižico filozofinje Simone Weil z naslovom O ukinitvi političnih strank (izbral, prevedel in spremno besedo zapisal Primož Vitez). V kratkem eseju iz leta 1942 se je med drugim vprašala: »Kako ljudem, pripadnikom ljudstva, zagotoviti možnost, da bodo mogli v ključnih trenutkih samostojno presojati o pomembnih vprašanjih javnega življenja?«

V odgovoru pravi: »Rešitev teh zagat si ni tako lahko zamisliti. Ob pozornem preudarku pa postane jasno, da bi se vsaka od njih morala začeti z ukinitvijo političnih strank.« In med drugim reče: »Kjer obstajajo politične stranke, se prej ali slej zgodi, da v javne zadeve ne more poseči nihče, ki ni vstopil v njihovo igro. … Posledica je ta, da so vse politične odločitve – razen preredkih naključij – odločno usmerjene stran od javnega dobrega, pravičnosti in resnice.«

In kaj lahko opažamo tudi danes, kar je zapisala leta 1942:  »Prišli smo do stanja, ko skorajda nihče več, na nobenem področju, ne razmišlja drugače kot samo ‘za’ ali ‘proti’ nekemu mnenju.«

Esej končuje z mislimi: »Kužna gobavost je to, ki se je zaredila v politiki in se razširila na vso državo, na skoraj vsa področja človeške dejavnosti.

Ne verjamem, da je mogoče to ubijalsko gobavost zajeziti, če najprej ne ukinemo vseh političnih strank.«

***

Zatorej predlagam, da uporabimo vseljudsko prebujenje in uresničimo cilj – volitve za novo ustavo.

Podlago  za volilni optimizem vidim v udejanjenem referendumu o vodi.

Več vsebinskih izhodišč sem opisal v članku izpred desetih let: Kdo bo počistil Avgijev hlev?  https://old.delo.si/mnenja/komentarji/kdo-bo-pocistil-avgijev-hlev.html

Upanje za prihodnost in priložnost za uresničitev pa nudijo

VOLITVE ZA NOVO USTAVO!

Na začetku sedanje ustave je rečeno, da »ima oblast ljudstvo«, kar zveni zelo demokratično in všečno, toda izvedba tega načela se v vrsti ustavnih členov in zakonov spremeni tako, da si potem v praksi peščica ljudi z lahkoto prilasti oblast in počne, kar se ji zahoče, in  »ljudstvo na oblasti« ji je, tej peščici, prepuščeno na milost in nemilost. Da bomo v prihodnje lahko radostno živeli, moramo v tej skupnosti nekaj temeljito spremeniti.

Za kaj se zavzemam?

1. Za novo ustavo, kjer bi ohranili vse temelje demokratičnega odločanja na osnovi 3. člena sedanje ustave: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo«.
2. Izločili bi vsa določila, ki to omejujejo, to se pravi, da bi parlamentarna demokracija ne imela več podlage v državljanskem upravljanju države. Da ne bo nesporazuma: nič volitev, referendumov, poslancev, državnega zbora in državnega sveta, vlade, ministrov, ministrstev in vsega, kar diši po oblasti na račun »ljudstva na oblasti«. Postavili bi nov družbeni sistem.
3. Osnovo nove ustave bi predstavljala digitalna demokracija z neposrednim ljudskim odločanjem, spletnim ali pisnim, o vseh stvareh, na katerih temelji življenje državljanov in upravljanje skupnih zadev. Namesto vlade bi bili v svet »modrecev« neposredno izvoljeni posamezniki, ki bi jih ljudstvo prepoznavalo po njihovih etičnih, delovnih, izkustvenih, obče človeških in zaupanja vrednih načelih. O vsaki nepravilnosti bi državljani lahko takoj odločali po digitalnih poteh in zadeve »popravljali« oziroma spreminjali. Državna uprava bi bila zgolj javni servis za državljane, ne pa oblastvena birokracija.
4. Ker (še) velja sedanja ustava, bodo volitve nujna priložnost in prelomnica za preobrazbo celotnega družbenega zavedanja – kakšno prihodnost si bomo izvolili. Ali bomo še naprej podpirali strankarsko hierarhijo in parlamentarno »demokracijo«, ali pa se bomo množično zavzeli za svojo pravico do oblasti, do resnične in praktično udejanjene skupne ustavne volje, da ima »oblast ljudstvo«?
5. Vsi dobro misleči bi se morali zbrati in podpreti idejo in izvedbo nove ustave, tako kot je to uspelo pri referendumu o vodi. Skupno gibanje bi imelo v programu samo eno vsebino – za novo ustavo. Reševanje vsega drugega bi bilo po njenem sprejetju v rokah ljudstva. Kar se poraja sedaj po zgledu strank in v imenu »ljudstva« ne more roditi zdravega otroka demokracije.
6. Na volitvah naj bi kandidirali verodostojni kandidati z eno samo nalogo in vsebinsko točko – ukinitev sedanje ustave in sprejetje nove. Vse drugo, o čemer besedičijo in obljubljajo stranke, je zgolj balast. Volivci morajo voliti za jasno vizijo – za novo ustavo in neposredno odločanje državljanov. Referendum je pokazal voljo in moč ljudstva. S popolno večino v novem parlamentu (v to verjamem) bi takoj ustoličili nov ustavni red, razpustili parlament in vzpostavili digitalizacijo neposrednega odločanja (vsak »EMŠO« lahko glasuje enkrat za določeno stvar).
7. In potem bi se morali skupaj lotiti vseh pomembnih razvojnih vprašanj.

Dodajam, da sem predlog o novi ustavi oblikoval na dveh uvidih. Prvo je, da bi morala skupina, ki bi pripravljala novo ustavo, upoštevati skrb za vse ljudi in živa bitja in nedvoumno in jasno omogočiti neposredno (osebno) odločanje državljanov. In drugo: izločiti je treba vsako politično posredništvo oziroma odločevalsko pravico v »imenu ljudstva« ali možnost ustvarjati zakone »s stranskim (strankarskim) učinkom«.